Uredništvo Catafertyl

Neplodnost pri ženskah: vzroki, zdravljenje in kdaj obiskati zdravnika

Ključne ugotovitve

• Glavni znak neplodnosti pri ženskah je nezmožnost zanositve. Če ne načrtujete nosečnosti, vas lahko na neplodnost opozarjajo tudi bolečine v predelu medenice ali nepravilni menstruacijski cikli.
• Glavni razlog, zakaj nekatere ženske ne morejo zanositi, so težave z ovulacijo. Brez ovulacije se ne ustvarjajo jajčeca, ki bi jih bilo mogoče oploditi.
• Obstaja več metod ugotavljanja neplodnosti pri ženskah, začnejo pa se s telesnim pregledom in krvnimi preiskavami.
• Obstaja tudi več načinov zdravljenja neplodnosti. Ti so odvisni od vrste težave, vaše starosti in zdravstvene anamneze. Verjetnost uspešnega zdravljenja je približno 50-odstotna.

Neplodnost se diagnosticira, če ženska ne zanosi po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov.¹ Če ste starejši od 35 let, ste običajno upravičeni do obravnave neplodnosti že po šestih mesecih poskusov zanositve. Plodnost žensk s starostjo postopno upada, saj postajajo jajčniki vse manj sposobni sproščati jajčeca.

V Evropi ima približno 15 odstotkov parov težave s plodnostjo.² Pri 30 odstotkih je izvor težav pri ženski, 60 odstotkov pa je približno enakomerno porazdeljenih – vzrok je pri moškemu ali obeh partnerjih. V približno enem od desetih primerov vzroka ne odkrijejo, zato govorimo o nepojasnjeni ali idiopatski neplodnosti.³

Glavni znak neplodnosti je nezmožnost zanositve. Toda tudi če ne poskušate zanositi, bodite pozorni na nekatere simptome, ki lahko kažejo na neplodnost. Mednje sodijo bolečine med spolnim odnosom, zelo temna ali zelo bleda menstruacijska kri ter neredni menstruacijski cikli z močnimi, dolgimi ali bolečimi menstruacijami.

Kakšna je pot do zanositve – kratko pojasnilo

V nasprotju s splošnim prepričanjem so možnosti za zanositev že v osnovi precej majhne. Mlajši ploden par ima približno 20 odstotkov možnosti, da zanosi v enem mesecu.⁵

Tako imenovano plodno obdobje (čas, ko lahko ženska zanosi) traja le nekaj dni v vsakem ciklu: približno 48 ur ovulacije ter še nekaj dodatnih dni, ko lahko semenčice preživijo v ženskem reproduktivnem sistemu. Več o plodnem obdobju in o tem, kako ga izračunate, si lahko preberete v našem članku. Preprosti triki, ki vama lahko pomagajo določiti najboljši čas za zanositev

Postopek razmnoževanja je zapleten, občutljiv in ne dopušča napak.⁶ Preden pojasnimo vzroke neplodnosti, si zato osvežimo znanje o tem, »kako nastanejo dojenčki«. Postopek poteka takole:

• Jajčnik sprosti zrelo jajčece.
• Nato ga zajame jajcevod.
• Semenčice potujejo skozi nožnico, maternični vrat in maternico ter se usmerijo v jajcevod, da dosežejo jajčece.
• Oplojeno jajčece potuje po jajcevodu do maternice. Prehod skozi jajcevod traja okoli 30 ur.
• Približno pet do šest dni po oploditvi se zarodek ugnezdi v notranjo steno maternice in začne rasti.

Vzroki za neplodnost

Glavni vzrok, zakaj nekatere ženske ne morejo zanositi, je težava z ovulacijo. Brez ovulacije ni jajčec, ki bi jih bilo mogoče oploditi.

Ovulacija se zgodi, ko del možganov, imenovan hipofiza, izloča hormone, ki spodbujajo ovulacijo. Ti hormoni jajčnike spodbudijo, naj tvorijo folikle, posredno pa tudi estrogen, ki pomaga pri zadebelitvi maternične sluznice. Vse to pripravi telo na morebitno nosečnost.⁷

Prekomeren stres in znatno povečanje ali izguba telesne mase lahko zmotijo nastajanje teh hormonov, vplivajo na ovulacijo in s tem na zmožnost zanositve.

Hipofiza lahko povzroči tudi prekomerno tvorbo prolaktina, hormona, ki med nosečnostjo in po porodu spodbuja rast dojk in nastajanje mleka. Če imate preveč prolaktina, to lahko povzroči neplodnost, saj prekine ali ustavi ovulacijo.⁹

Starajoča se jajčeca so še en pomemben dejavnik plodnosti. Ženska se rodi z vso zalogo jajčec, ki jih bo imela v življenju, sčasoma pa ta jajčeca postanejo manj učinkovita. Verjetnost zanositve pri ženski, stari 40 let, je le okoli 5 odstotkov na menstruacijski cikel.¹⁰

Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je prav tako pogost vzrok neplodnosti pri ženskah. Gre za stanje, pri katerem se v jajčnikih razvije veliko majhnih vrečk, napolnjenih s tekočino (foliklov). Te »vrečke« pogosto ne sprostijo jajčec, kar ovira ovulacijo. Ženske s PCOS imajo pogosto neredne menstruacije ali pa jih sploh nimajo.¹¹

Oploditev se zgodi, ko se semenčica in jajčece srečata med potovanjem po jajcevodu. Če je pot zamašena ali zabrazgotinjena, ima lahko semenčica težave pri doseganju jajčeca, oplojeno jajčece pa lahko naleti na podobne ovire pri prehodu v maternico. Pretekli kirurški posegi v trebuhu ali medenici ter spolno prenosljive okužbe lahko povzročijo zapore ali poškodbe jajcevodov.

Miomi oziroma maternični fibroidi (nerakavi tumorji v maternici) ali zadebelitve maternične sluznice lahko prav tako otežijo ugnezditev jajčeca v maternico. Te težave ima pet do deset odstotkih neplodnih žensk.¹² Miomi, za katere je bolj verjetno, da bodo negativno vplivali na plodnost, rastejo znotraj maternične votline in so večji od šestih centimetrov.¹³

Drug vzrok neplodnosti je endometrioza, stanje, pri katerem tkivo, podobno tistemu, ki obdaja notranjost maternice, raste zunaj maternice. To lahko poškoduje jajcevode in jajčnike ter prepreči združitev jajčeca in semenčice. Tudi če endometrioza ne poškoduje reproduktivnih organov, lahko vpliva na oploditev, rast zarodka in ugnezditev. Ocenjuje se, da ima približno 10 odstotkov žensk v rodni dobi endometriozo.¹⁴

V enem od desetih primerov vzrok neplodnosti ni jasen in ga ni mogoče diagnosticirati. Stanje se lahko sčasoma popravi samo po sebi, vendar ni treba čakati. Če imate težave z zanositvijo, se posvetujte o možnostih zdravljenja z biomedicinsko pomočjo.

Kdaj obiskati zdravnika

Kar zadeva obisk zdravnikov: priporočljivo je, da se oglasite po enem letu neuspešnih poskusov zanositve. Ženske, stare 35 let ali več, lahko pomoč poiščejo prej, običajno po šestih mesecih poskusov. Če ste imeli vi ali vaš partner kdaj težave s plodnostjo, boste morda lahko zdravljenje začeli še prej.

Kako se neplodnost diagnosticira

Zdravstveni strokovnjaki uporabljajo različne metode za preiskovanje neplodnosti pri ženskah. Izhodišče sta telesni pregled in krvne preiskave, s katerimi se ocenjuje raven hormonov, povezanih z ovulacijo. Za natančnejšo opredelitev vzroka lahko zdravnik opravi tudi ultrazvočne preiskave ali odvzame vzorec sluzi materničnega vratu. Ta tekočina ima ključno vlogo pri spočetju, saj hrani semenčice na njihovi poti do jajčeca.

Drugo diagnostično orodje za ugotavljanje neplodnosti je histeroskopija. Zdravnik med posegom s tanko cevko pregleda maternični vrat in maternico. Pripomoček se vstavi skozi nožnico in omogoča neposreden pogled v maternično votlino. Histeroskopija lahko učinkovito odkrije spremembe znotraj maternice, ki bi lahko ovirale ugnezditev ali rast zarodka.¹⁵

Če te in druge preiskave neplodnosti ne dajo jasnih rezultatov, se lahko uporabi laparoskopija.¹⁶ Gre za poseg, pri katerem kirurg skozi majhen rez v trebuhu vstavi instrument, podoben teleskopu. Ta je opremljen s svetlobo in majhno kamero, ki omogoča kirurgu pregled medenice, maternice, jajcevodov in jajčnikov ter odkrivanje morebitnih zapor, brazgotin ali endometrioze.

Zdravljenje: zdravila, kirurški poseg in oploditev z biomedicinsko pomočjo

Čeprav je znanost o plodnosti zelo napredovala, nosečnosti nikakor ne more zagotoviti. Verjetnost, da bo zdravljenje uspešno, je približno 50-odstotna.¹⁷ Uspešnost zdravljenja se močno razlikuje glede na vrsto terapije in osebne okoliščine, predvsem starost – z leti se možnosti zmanjšujejo.^{18, 19}

Zdravljenje najbolj koristi ženskam, ki so neplodne zaradi težav z ovulacijo.²⁰ Za spodbujanje sproščanja jajčec se tem ženskam pogosto predpisujejo različna zdravila, ki povečujejo ali zmanjšujejo tvorbo določenih hormonov. Pomembno je vedeti, da je odziv na ta zdravila lahko nepredvidljiv.²¹

Kirurški posegi lahko pomagajo pri zdravljenju nekaterih osnovnih stanj, kot so zamašeni ali zabrazgotinjeni jajcevodi, ter pri odstranjevanju miomov, polipov ali žarišč endometrioze. Pri blagi ali minimalni endometriozi lahko operacija celo podvoji možnosti za nosečnost.²²

Če zdravila ali operacija ne pomagajo, se mnogi pari odločijo za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Vrsta pomoči je odvisna od vzrokov neplodnosti, starosti in morebitnih prejšnjih nosečnosti.

Približno vsak četrti postopek oploditve in vitro (IVF) se danes konča z rojstvom otroka. Skupni učinek treh celotnih ciklov poveča možnosti za uspešno nosečnost na 45–53 odstotkov.²³

IVF je le ena od možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki so na voljo ženskam.

Predstavitev možnosti:

Intrauterina inseminacija (IUI): semenčice se v času ovulacije s tankim katetrom vnesejo neposredno v maternico.

Postopek zunajtelesne oploditve (IVF): jajčeca se odvzamejo iz jajčnikov ženske in oplodijo s semenčicami v laboratoriju. Zarodki se nato prenesejo v maternico ali zamrznejo za kasnejšo uporabo.

Intracitoplazmatska injekcija semenčice (ICSI): postopek, podoben IVF, pri katerem se izbrana semenčica v laboratoriju neposredno vbrizga v jajčece. Nastali zarodek se nato prenese v maternico.

Darovano seme: darovane semenčice se vnesejo v maternico ali uporabijo za oploditev jajčec v laboratoriju. Ta metoda se uporablja, če ima moški zelo majhno število semenčic ali jih sploh ne proizvaja.

Darovana jajčeca: jajčeca druge ženske se združijo s spermo vašega partnerja. Nastali zarodek se nato vsadi v vašo maternico.

Nadomestno materinstvo: druga ženska donosi otroka. Zarodek je lahko tudi darovan.

Preprečevanje – kaj lahko storite že danes

Za preprečevanje neplodnosti, ki je posledica genetike, žal ni mogoče veliko storiti. V nekaterih primerih pa lahko sprejmete ukrepe, ki lahko povečajo možnosti za zanositev in zdravo nosečnost.²⁴

Predvsem se izogibajte čezmernemu uživanju alkohola in kajenju, saj oboje negativno vpliva na plodnost. Prekomerna ali premajhna telesna masa povečujeta tveganje za motnje ovulacije. Vendar tudi preveč telovadbe ni dobro, saj je naporna, intenzivna vadba, ki je daljša od pet ur na teden, lahko vzrok za zmanjšano ovulacijo. Prav tako je pomembno, da se zaščitite pred spolno prenosljivimi boleznimi.²⁵

In obvezno moramo poudariti: obiščite svojega ginekologa, hodite na redne preglede in izrazite zaskrbljenost, če se vam zdi, da nekaj ni v redu.