Dora Zrinski Petrović, univ. dipl. psih.
Center za reproduktivno duševno zdravje, Zagreb

Duševno zdravje pri težavah z neplodnostjo

Neplodnost je nezmožnost para, da po 12 ali več mesecih rednih nezaščitenih spolnih odnosov doseže in/ali ohrani klinično nosečnost do rojstva otroka. Gre za bolezen reproduktivnega sistema, ki prizadene približno 10–20 % parov (Friščić in Kušević, 2013), torej približno vsak šesti par v rodni dobi. Od tega bo polovici parov uspelo zanositi v enem letu brez zdravljenja ali terapije. Druga polovica parov bo šla na asistirano oploditev. Sedmim od desetih parov, ki začnejo z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo, na koncu uspe doseči starševstvo z biološko zanositvijo ali posvojitvijo (Troude in sod., 2016).

Razlikujemo lahko med zmanjšano plodnostjo ter primarno in sekundarno neplodnostjo (Vander Borght in Wyns, 2018). Zmanjšana plodnost se nanaša na pare, ki niso popolnoma neplodni, vendar imajo zmanjšano reproduktivno učinkovitost in traja dlje, da dosežejo nosečnost kot pari, ki nimajo težav z neplodnostjo. Primarna neplodnost se nanaša na popolno nezmožnost zanositve ali dokončanja nosečnosti, sekundarna neplodnost pa je opredeljena kot nezmožnost doseganja ponovnega starševstva (nezmožnost zanositve ali dokončanja nosečnosti) po vsaj enem uspešnem porodu.

Vzrokov za neplodnost je veliko. Od tega je ena tretjina posledica bolezni moškega, druga tretjina bolezni ženske, preostalo pa se nanaša na bolezni moških in žensk ali pa je vzrok neznan (Halvorson, 2008; po Friščić in Kušević, 2013). Nekatere zdravstvene diagnoze žensk, ki so lahko vzrok za neplodnost: sindrom policističnih jajčnikov, endometrioza, miomi itd. (Vander Borght in Wyns, 2018). Kar zadeva starost, plodnost žensk z leti upada in se pri starosti 40 let zmanjša kar za 50 % (Eijkemans in sod., 2014).

Želja po starševstvu je ena od vrednot mnogih parov in kadar to ni mogoče, ni nič nenavadnega, da se pojavijo duševne težave, kot so depresivne motnje, neprijetna čustva, nezadovoljstvo v partnerskem odnosu in nefunkcionalni načini spopadanja s stresom.

Raziskave kažejo, da ženske z neplodnostjo doživljajo depresijo, katere stopnja se po neuspešnem zdravljenju z asistirano oploditvijo celo podvoji (Matsubayashi in sod., 2001). Poudarjajo tudi, da je tveganje za depresijo največje med enim in tremi leti po diagnozi neplodnosti. V tem obdobju začnejo pari izgubljati vero in upanje, da bodo kdaj postali starši, ter se pojavijo druga neprijetna čustva, po tem obdobju pa se naučijo obvladovati in sprejemati situacijo takšno, kot je.

Neplodnost s seboj prinese vrsto stresnih situacij, zato so pari vsak dan izpostavljeni različnim čustvom. Poleg tega, da je proces spočetja dolg in lahko boleč, je pomanjkanje nadzora nad situacijo lahko dodaten povzročitelj stresa. Dokazano je, da pari, ki se soočajo z neplodnostjo, ko naletijo na tako specifične vzroke stresa, uporabljajo strategije, osredotočene na čustva in izogibanje. Izkazalo se je, da obe strategiji nista učinkoviti in lahko prispevata k večjim duševnim težavam. Višja stopnja psihološke nefleksibilnosti, poskusi izogibanja določenim mislim, čustvom in dogodkom napovedujejo tudi višjo stopnjo stresa (Potočar, 2020).

Ko govorimo o zadovoljstvu s partnerskimi odnosi, raziskave kažejo bistveno manj partnerskega in spolnega zadovoljstva ter višjo stopnjo stresa, specifičnega za neplodnost, takrat, ko so od diagnoze neplodnosti minila več kot tri leta (Prpa, 2020). Prav tako pri ženskah, ki se soočajo z neplodnostjo, k večjemu zadovoljstvu s partnerskim odnosom prispevajo večja stabilnost zveze, boljša intimnost in večje spolno zadovoljstvo (Prpa, 2020).

Če se trenutno spopadate z neplodnostjo, ne pozabite, da niste sami, ki imate te skrbi. Da bi si olajšali težave, poskušajte stopiti v stik z ljudmi, ki so že doživeli podobno izkušnjo ali so trenutno v njej, da si izmenjate izkušnje, nasvete, se opolnomočite ter zmanjšate občutke osamljenosti in stigmatizacije (Prpa, 2020). Poleg tega je pogovor s partnerjem zelo zdravilen. Delite svoje misli, skrbi in občutke z njim/njo in z ljudmi, ki jim zaupate. Enako pomembno je poiskati pomoč psihologa ali drugega strokovnjaka za duševno zdravje, ki lahko nudi psihološko podporo in osebo nauči različnih tehnik za soočanje s stresom.

Če se sami ne spopadate s problemom neplodnosti, se pa sooča oseba, ki vam je blizu, ji bodite na voljo. Včasih je najboljši način, da človeku pomagamo, to, da mu prisluhnemo in ga iskreno objamemo. Če o neplodnosti ne veste veliko, se poskusite informirati in osebi omogočiti razumevanje. Vprašajte jo, kaj ji v tem trenutku ustreza in kaj potrebuje, in ji to poskusite zagotoviti.

Težave z neplodnostjo se vam morda zdijo nepremostljive, vendar obstaja veliko možnosti zdravljenja neplodnosti, posledica tega pa je pri večini parov nosečnost. Obstajajo pa tudi druge možnosti za izpolnitev starševske vloge, na primer posvojitev. Ne pozabite, da ste veliko več kot težava, s katero se spopadate! Prav tako niste krivi ali odgovorni za situacijo, v kateri ste. Vzemite si čas zase in za dejavnosti, v katerih uživate. Bodite nežni in sočutni tudi do sebe, kot bi se obnašali do svoje najboljše prijateljice.

Podporna sporočila

1. Ste dobra mama, tudi če se počutite izčrpano.
2. V tem, kar doživljate, niste sami.
3. Hranjenje otroka po steklenički ne pove nič slabega o vas kot mami.
4. Poskrbite zase, kot skrbite za svojega otroka.
5. Prositi za pomoč je znak poguma in moči, ne šibkosti.
6. V materinstvu so vsa čustva normalna (kot v življenju).
7. Ni treba da vse naredite sami; pohvalno je prositi za pomoč.
8. Skrb o sebi ni osredotočenost nase.
9. Vaše težave ne določajo, kdo ste in kakšni ste lahko.
10. Ni vam treba biti popolna mama, da bi bili dobra mama.
11. Normalno je delati napake.
12. Težko obdobje ne bo trajalo večno. Zanesite se na svoje bližnje in strokovnjake.
13. Normalno je, da imate skrbi in strahove, a kadar vas pretirano vznemirjajo, je dobro poiskati pomoč.
14. Delo na sebi si zasluži stoječe ovacije, ne obsojanja.
15. Kakovostno vez z dojenčkom lahko dosežete tudi, če ne dojite.
16. Vi ste veliko več kot duševne težave, s katerimi se spopadate.
17. Čeprav ste mama, še vedno potrebujete in si zaslužite vzeti čas zase.
18. Bodite ponosni nase, delo opravljate odlično!
19. Niste nič manj vredni, če trenutno ne morete zanositi.
20. To, da imate težave z zanositvijo, ne pomeni, da ne boste dobra mama.

Viri:

• Eijkemans, M. J., Van Poppel, F., Habbema, D. F., Smith, K. R., Leridon, H. in Te Velde, E. R. (2014). Too old to have children? Lessons from natural fertility populations. Human Reproduction, 29(6), 1304-1312. https://doi.org/10.1093/humrep/deu056
• Friščić, T. in Kušević, Z. (2013). Najčešći psihološki problemi kod parova u procesu potpomognute oplodnje. Socijalna psihijatrija, 41(2), 99-108. https://hrcak.srce.hr/111271
• Matsubayashi, H., Hosaka, T., Izumi, S. I., Suzuki, T. in Makino, T. (2001). Emotional distress of infertile women in Japan. Human reproduction, 16(5), 966-969. https://doi.org/10.1093/humrep/16.5.966
• Potočar, L. (2020). Povezanost anksiozne osjetljivosti i psihološke nefleksibilnosti sa stresom kod žena s problemom neplodnosti. U I. Burić i sur. (Ur.), 22. dani psihologije u Zadru. Zadar, Hrvatska: Sveučilište u Zadru.
• Prpa, M. (2020). Izazovi neplodnosti u kontekstu zadovoljstva partnerskim odnosom: iz ženske perspektive. U I. Burić i sur. (Ur.), 22. dani psihologije u Zadru. Zadar, Hrvatska: Sveučilište u Zadru.
• Prpa, M. (7. 11. 2020). Neplodnost. https://centarzareproduktivnomentalnozdravlje.hr/neplodnost/
• Troude, P., Santin, G., Guibert, J., Bouyer, J. in de La Rochebrochard, E. (2016). Seven out of 10 couples treated by IVF achieve parenthood following either treatment, natural conception or adoption. Reproductive biomedicine online, 33(5), 560-567. https://doi.org/10.1016/j.rbmo.2016.08.010
• Vander Borght, M. in Wyns, C. (2018). Fertility and infertility: Definition and epidemiology. Clinical biochemistry, 62, 2–10. https://doi.org/10.1016/j.clinbiochem.2018.03.012